Špehšpilja

Stari inkvizitor

Stric Bedanc — Wed, 20 Aug 2008 15:46:35 +0000

Polžaste stopnice so se leno vile proti vrhu zvonika. Počasne a trdne stopinje so zamolklo odmevale od sten prepredenih s pajčevinami. Okorna postava, ki jih je povzročala, se je z desnico naslonila na steno in hropeče zakašljala. Jetika je zahtevala svoj dolg in kašlju je sledilo zateglo piskanje iz pljuč, ki bi se po jakosti zlahka primerjalo s starim hlaponom, če bi ga oseba poznala. A ga ni. Svet, v katerem je živela, še ni doživel industrijske revolucije in parni stroji so bili domena rodov, ki bodo še prišli.
Starec je mastno pljunil in zaklel. Še pred nekaj leti mu dotično stopnišče ni predstavljalo problemov in je vrh dosegel zlahka, zdaj pa to sranje. Zdravje naj mu gre še za kanček na slabše, pa bo primoran postaviti bazni tabor pod vrhom in med potjo prenočiti. Prošnje, da bi mučilnico preselili v pritlične prostore, ki jih je mesečno vlagal, so vedno naletele na gluha ušesa. V pisarni so mu razložili, da drugače ne gre. Zasliševanja se morajo opravljati na vrhu zvonika, da se kriki mučenih razlegajo čez celo Mesto. Ljudstvo se mora stalno opominjati, sicer se zna rado zgoditi, da se spozabijo in vdajo skušnjavam, ki jih mamijo na vsakem koraku. Tak je vladarjev ukaz. Sploh pa, če mu tistih piškavih 500 stopnic predstavlja težavo, bi lahko resno razmislil, če je še primeren za službo velikega inkvizitorja. Zelenec nesramni. To je bila težava z organizacijo dandanašnji. Postajala je vse bolj zbirokratizirana in vajeti so prehajale v roke mladcev, ki so sicer znali pedantno izpolniti obrazec o mučenju v petih izvodih in ga arhivirati, medtem ko so bili pri mučenju šlampasti, neučinkoviti in, kar je bilo najhuje, neizvirni. V njihovem delu ni bilo zapaziti niti trohice zagnanosti, ki je krasila mojstre stare šole. Ko jih je opazoval pri delu z natezalnico, se mu je dostikrat zdelo, da sami bolj trpijo kot bogokletna duša, ki bo po obdelavi, če jo bo seveda preživela, primorana zamenjati celotno garderobo z oblačili par konfekcijskih številk večjimi od tistih, ki jih je nosila pred dušebrižnim tretmajem. Hvala Bogu, da njegov pomočnik ni bil tak. Mladenič je bil sicer rahlo neroden, a zagret kot on sam v mladih letih in voljan se učiti.
Sapa se mu je povrnila in nadaljeval je mukotrpni vzpon. Končno je dosegel težka hrastova vrata in jih odprl.
»Dober dan, Boltežar,« je zadihano pozdravil. »Kaj imava danes na sporedu?« S pogledom je bežno ošinil zavaljenega moškega, ki je vklenjen za zapestja visel sredi prostora.
»Dobro, staro mučenje, šefe,« je odgovoril njegov pomočnik. »Nobenega priznanja, samo kozjih molitvic ga morava naučiti. Nek pisar, ki se je očitno zameril svojemu šefu, ki ima dobre zveze v naši organizaciji«
»Prav.«
Stopil je k omarici s svojimi pripomočki in jo odklenil. Preko nagubanega obraza se mu je razlezel širok nasmešek, ki je v svojo bližino prav klical pomanjšano deklico v nenavadni deželi s kvartopirsko monarhistično ureditvijo, in v nezavedni želji, da bi zamijavkal, se je za trenutek zdrznil. V očeh so mu odsevali številni kovinski oneji, ki jih je nabral ali izdelal sam tekom dolgih let v suknji inkvizicije. Zaneseno jih je preletel in v mislih izbiral orodje, ki bo nesrečnika v verigah vpeljalo v čudoviti in glasni svet profesionalnega mučenja. Segel je po kleščicah nedolžnega viteza in se sprehodil k dolgolasemu overižencu v razcapanih cunjah, ki bi povsem lahko predstavljal idola vreščečim alternativnim najstnicam, če bi mu bilo usojeno se roditi nekaj stoletij kasneje. Če njegov videz ne bi zadostoval, bi zagotovo prevagalo njegovo brutalno kričanje, ki ga bo začel izvajati v naslednjih desetih minutah. No, na njegovo srečo se Ildefonzu, kakor je bilo mučenemu ime, o teh hipotezah ni niti sanjalo, saj bi ga vedenje, da bi z malo več sreče pri deljenju božjih kart, lahko živel lagodno življenje superzvezdnika (akoravno mu je bil ta koncept neznan), najbrž samo še bolj pahnilo v obup.
»Ne skrbi,« mu je rekel inkvizitor. »Jaz sem Stanislav in slovim kot najboljši mučitelj daleč naokoli. Nič ne bo bolelo.«
»Res?« je v Ildefonzevih očeh zasvetil žarek upanja.
»Pa kaj še,« se je zarežal starec. »Moj Bog, si res tako lahkoveren? Si ga slišal, Boltežar? Verjel mi je, da ga ne bo nič bolelo. Še pobralo me bo od smeha.« Smeh se je prelevil v hropeč kašelj in za trenutek se je zazdelo, da so bile starčeve besede njegove zadnje ter obenem tudi preroške. A izkazalo se je, da ni nevarnosti, da bi moral Stanislav samemu sebi obuti španske škornje zaradi napovedovanja prihodnosti, ki je bilo v Mestu strogo prepovedano. Ko je v zamazan robec izkašljal sluz, se je zazrl grešniku globoko v oči. »Jasno, da te bo bolelo, puhloglavec. Boltežar pravi, da si nekakšne sorte pisun, pa ne poznaš pomena besede mučenje? Že zaradi tega bi si zaslužil noč z železno devico.«
S kleščicami mu je segel v nos, rutinirano zagrabil dlako in jo z močnim, a še vedno elegantnim potegom izpulil. Sledilo je rjovenje, obljubljeno nekaj vrstic višje, proti kateremu bi blagoglasno zvenelo celo petje kričečih menihov rodu svetega Disharmonicija. S hitrostjo, ki je ne bi pripisali s starostnimi pegami prekriti roki, je Stanislav izpulil še nadaljnih šest nosnih dlak. Boltežar ga je občudujoče opazoval s solzo v kotičku očesa.
»Šefe,« je prekinil Stanislava, »tako lepo je opazovati mojstra pri delu. A lahko jaz probam z drugo nosnico?«
»Seveda,« mu je Stanislav podal kleščice. »Izvoli, samo bodi previden. Saj veš, kaj se ti je zgodilo zadnjič?«
»Kaj se mu je zgodilo?« se je preplašeno vmešal Ildefonz, ki je ravno prenehal s kričanjem.
»Ah, nič takega,« je Boltežar povesil pogled in začel mencati.
»V mladostni vnemi je zgrešil nosnico in mučenemu izlil oko. Daj, Boltežar, kar pogumno. In ne pozabi, vse je v komolcu.«
»Ena.«
»Aaaaaauuuuuu!«
»Dva.«
»Aaaaaauuuuuuuu!«
»Tri.«
»Aaaaaauuuuuuuuuu!«
»Šti – opsala.«
»AAAAAAAAA! Moje oko!«
»Boltežar!«
»Oprostite, šefe.«
»Eh, ni hudega, tudi z enim očesom bo še vedno lahko škrabal.« Stanislav je zgrabil kričača za lase in mu privzdignil glavo. »Obriši mu tole oko in mu razkuži duplino. Nočeva, da se mu rana zagnoji in nama umre.«
Vajenec je izpolnil mojstrov ukaz, Stanislav pa je znova stopil k svojemu kabinetu in iz njega vzel novo pripravo.
»Pisarček,« se je nasmehnil. »Verjetno si že slišal za puljenje nohtov. Tole je zadevščina, na katero sem jako ponosen. Sam sem jo sestavil. No, s temle se jih puli, ampak to ni vse, kar zna tale moje lepotička. Ko je noht zunaj, ga obrnem in ti ga s pomočjo tegale dela pripravice zarinem nazaj na njegovo mesto. Ugotovil sem namreč, da to boli bolj, kot pa če pustiš človeka brez nohtov. Pa ne skrbi. Postopek je zahteven, tako da mi tokrat Boltežar ne bo pomagal in se ti ni treba bati dodatnih poškodb. Sicer pa bodo že te bolečine dovolj.«
Začel je z delom in mu preobrnil vseh deset nohtov na rokah. Vmes si je dvakrat privoščil krajši počitek, ki pa za razliko od hoje po stopnicah ni bil posledica njegove upehanosti, temveč Ildefonzovega omedlevanja. Mučiti nezavestnega človeka se pač ne spodobi, za povrh pa je to potrata dragocenega truda, saj ne čuti bolečine. Zadovoljen z opravljenim delom si je v lavorju umil roke ter si jih otrl.
»Pa sva končala, Boltežar. Si me pozorno opazoval? Razmišljam, da bi ti naslednjič dovolil obdelati nohtek ali dva.«
»Z veseljem, šefe.«
»Velja. Pri teh letih nikoli ne veš, kaj te čaka, in ne bi rad, da odidem brez dostojnega naslednika.«
»Hvala, šefe.«
Stanislav si je ogrnil suknjo in se odpravil skozi vrata. Obrnil se je, se poslovil od pomočnika in ga za konec pobaral: »Saj res, kaj pa je sploh storil tale nesrečnik, da si je nakopal tak bes svojega nadrejenega?«
»Ne vem, v kartoteki ni napisano. Mi je pa povedal Bernard, ki ga je pripeljal sem gor, da se govori, da naj bi bil sicer dober pisar, a je vedno zamujal roke, pa je njegovemu šefu ostal samo še ta izhod, da ga spravi v red in ga navadi na točnost.«

Poezija v gibanju oz. kaj se pripeti, ko ugasnejo fotografovi reflektorji

Stric Bedanc — Wed, 06 Aug 2008 11:15:08 +0000

Kokodajs je doumel neposreden namig, ki sem mu ga podal v komentarjih pod prejšnjo objavo, in zalaufal fotoštacuno. Znova je dokazal, da je vreden naziva poslovodja.

Našel sem vas, ki me bo nekega dne sprejela kot svojega razsvetljenega vladarja

Stric Bedanc — Tue, 29 Jul 2008 21:40:03 +0000

Na stara leta se bom preselil tja in z visokega trona, obloženega s finim žametom, ogrnjen v brokat delil pravico svojim podložnikom. Ti se mi bodo klanjali in izpolnjevali mojo vsako še tako drobno muho … A vse to leži nekje v prihodnosti. Zaenkrat je edino delovno mesto, ki so mi ga ponudili, mestni čuvaj poševnica plesalec ob drogu.

Švedski kuhar in Beaker prepevata oz. Muppetki se selijo na internetse

Stric Bedanc — Sun, 27 Jul 2008 23:44:26 +0000

Končno so potegnili internetni kabel do zaodrja muppetovskega varieteja in tehnološko najbolj zavedni muppetki so to že izkoristili. Ustvarili so si svoje račune na youtubu in pričeli objavljati posnetke. Najbolj pridna sta seveda stara namrgodena čemerneža z balkona, Statler in Waldorf, ki sta si izbrala ženijalno uporabniško ime heckleu247 .

Naj za lep začetek tedna najprej zborovsko zasolira laboratorijski pucflek Beaker:

http://www.youtube.com/watch?v=xpcUxwpOQ_A

Ob jutranji kavi pa si zavrtite Beakerjev duet s švedskim kohom:

http://www.youtube.com/watch?v=EDFgtFXfnv0

Pa lep delovni teden.

http://www.youtube.com/watch?v=lhmjnYKlVnM

Sirqus Alfon: švedski odtrganci prihajajo v Kranj

Stric Bedanc — Wed, 02 Jul 2008 23:03:26 +0000

Nocoj (se pravi v četrtek, 3. 7.) ob deveti večerni uri na kranjski Pungert prihaja švedski četverec v postavi kontrabas, bobni, melodika in megafon (ki ga ne smete zamešati z Megafonom).

Zanje sem izvedel šele ob napovedi programa letošnjega festivala Carniola, a si jih od tedaj kar redno sučem po titubnih posnetkih. Glasbena in odrska zajebancija na nivoju, preigravanje in nadigravanje klišejev, obenem pa jerbasi smeha. Pa kaj bi jih z besedami hvalil, prepričajte se sami. Tule vam za pokušino napopam par porcij njihovih nastopov, vi pa se odločite, če boste nocoj prinesli pete v srce Gorenjske in se zadrli šejk det ting! Aja, vstopnine ni.

Posnetki s švedske turneje:

http://www.youtube.com/watch?v=64k8_FM4Myo

Poklon Umi, ki bo ubila Billa:

http://www.youtube.com/watch?v=Zp0GpT713ak

Iz zaodrja in z odra (brez melodike, a vseeno špasno):

http://www.youtube.com/watch?v=kaubBxYnkW0

Takih ne delajo več ali taki ne delajo več takih? (plus: Fetalij je častil vodo)

Stric Bedanc — Tue, 01 Jul 2008 00:29:29 +0000

Fetalij je v naslovu samo zato, da se mu zahvalim za vodo, ki jo je častil. Bila je z okusom in bila je okusna. Dobil pa sem jo zato, ker se je z menoj neokusno poigral spomin in me prepričal, da bo danes namesto prvega julija enaintrideseti junij. Na srečo sem zmoto ugotovil nekaj čez osmo zvečer in še ujel ljubljansko dopolnočno pošto, da sem poslal dacarjem, kar je dacarjevskega, podnebju pa par paketov dizelskih izpuhov. Pa sem se spomnil nanj (na Fetalija, ne na spomin) in ga poklical, če je na šihtu, ko bom ravno v hoodu. Najbolj bistri bralci bloga so najbrž že ugotovili, da je bil. In me presenetil z vodo. Na izbiro mi je dal še pomarančni sok, pa sem raje vzel vodo. Šele zdaj mi je padlo na um, da sem to najbrž storil nezavedno, ker je bila pollitrska, sok pa samo tretjinolitrski. Fetalij, če se čutiš, da sem te prikrajšal za deci in dve tretjini vode, povej. Ampak če gledamo razmerje v masi, bi moral jaz vzeti obe pijači, tebi pa nakloniti samo naprstnik vode. Ali pa soka.

Prvi del naslova se pa nanaša na naslednje spote. Meni najljubši reper, njegov bend, meni najbrži najljubši zahodnoobalec in za konec še oba skupaj. Vse sami stari znanci in sami stari komadi. Tony Bennett je pustil srce v San Franciscu, jaz pa nekje v drugi polovici devetdesetih.

En korak:

http://www.youtube.com/watch?v=RkBtpgcakdc

Soldati teme:

http://www.youtube.com/watch?v=Jynj3v6-mlg

Duša na ledu:

http://www.youtube.com/watch?v=iVkJnh7kxPA

O katerem delu igr teče beseda?

http://www.youtube.com/watch?v=4ty_GCJpJUM

Za bonus pa še nenapovedana trojica duhovnik, inšpektor in genij (s srednjim sem nekoč po spletu naključij stal skupaj na odru) v zvezdna-vrata-srečajo-starošolske-karatejščine videospotu o križanju src. To je bojda dovoljeno, samo gensko jih ne smemo spreminjati.

http://www.youtube.com/watch?v=oRc19Z4cO_U

Stopimo skupaj za pravice zelenjadi

Stric Bedanc — Tue, 10 Jun 2008 14:54:54 +0000

Kanadski trio Ošabni črvi poziva k osvoboditvi zelenjave izpod človeškega jarma. Pravijo, da je korenčkov sok umor, steklenjaki pa zapori za sužnje, vse zapakirano v maniro zlate dobe hipijevskih protestniških pesmi.

http://www.youtube.com/watch?v=KmK0bZl4ILM

Če je komu ušla kaka beseda, najde besedilo tukaj.

Pesniki bojo spet slemali, metalci pa samo v jok, saj na drevo zaradi pretesnih hlač ne gre

Stric Bedanc — Tue, 27 May 2008 11:35:00 +0000

Ko se je konec lanske jeseni zgodil peti ljubljanski pesniški slem, je Kobrowsky jadikoval, da je prepozno izvedel za vse skupaj. Zato ga zdajle linkam in še kar malo v brez veze pingam na naključno objavo, da to brt ne bo imel podobnih izgovorov in bo lahko prišel pokazat, koliko velja njegova bardovska čupa in kako uspešno jo zna vihteti med parnaškimi kolegi.

Pojutrišnjem, v četrtek 29. maja se bodo v KUDu Franceta Prešerna ob deveti večerni uri namreč znova spopadli pesniki in pesnice vseh generacij za prestižni naslov slemerja 2008. Za razliko od prejšnjih let, ko se je slem dogajal v bližini Francetovega rojstnega dne, je organizatorka Petra letos sklenila poskusiti srečo s toplejšim vremenom, v želji, da bo gorko pomladno sonce razgrelo več pesniških dušic, ki bodo izvajale poezijo. Sam mislim, da je bil njen glavni vzgib, da je slem prestavljen na maj, sadistična želja, da se spodaj podpisani kot voditelj prireditve spoti še bolj kot v hladnih zimskih dneh.

Kaj porečejo organizatorji? Tole:

Pesniški slem: Tekmovanje v izoblikovanem odrskem podajanju lastnega pesniškega besedila. Na pamet. Tri minute … največ pet! V živo. Z navijači!Nova pravila – več svobode:

Besedilo je lahko vnaprej pripravljeno ali celo že zapisano,
povedano pa mora biti na pamet.
Lahko s pomagači (npr. tandem).
Lahko s pomagali (npr. inštrument).

Žirija: poznavalec slema Gregor Podlogar, lanski zmagovalec Bojan Anđelković ter občinstvo – tudi ti!

Glasbeni gost: Kosta

Četudi sami ne pisunite in škrabate, lepo povabljeni na večer, ko se pesniki spremenijo v metalce Če pa ste voljni sami požegnati ušesa obiskovalcev s svojo poezijo, pa toliko bolj. Vstop je prost.

Dodatek k improvizijskemu zapisu oz. Kdo pa so ti mladi fanti, ki tak lepo pojejo?

Stric Bedanc — Tue, 20 May 2008 08:18:22 +0000

Včeraj sem priobčil kanček reklame za Improvizijo, danes pa se baham, v katerih improvizijskih zasedbah prinašam na oder svoj cent in par ducatov žive mase.

Pop rock, ki je zapisan v vaših genih in vam je bil položen v zibko skupaj s pristnim slovenskim materinim mlekom. Fru-fruji, pajkice in več prave moškosti kot na shodu klonov Chucka Norrisa in Rona Jeremyja.

Resnični iztrebki zvodnikov, ki tečeta te ulice, se vrtita na sinhronizacijah in navijata skrhance. Spremljevalni vokali so v domeni cip za dva dolarja. Bolj ulično kot to so samo tlakovci, ki jih zvezdnika mečeta v rivalske genge.

Kakšni Il Divo? Kakšna Eroika? Kakšni Fantje s Praprotna? Tu je zasedba, ob kateri orgazmira sam Simon Cowell. Največ zvestih oboževalcev imajo na Škofljici.

Vrag naj vzame evrovizijo - v mestu je Improvizija!

Stric Bedanc — Mon, 19 May 2008 18:53:34 +0000

Kolektiv Narobov, tete in strici, ki so se odločili raziskovati resnejše plati gledališke improvizacije, že od dvataužentdruzga semkaj prirejajo Improvizijo, pankrtsko dete zloglasnejše in bolj stelevotane evrovizije, ki se vsako leto odvije dan pred svojo materjo. Letos se prvič ruši ta tradicija in večer improviziranega kiča in popevk bo na sporedu že v sredo. Razlog je opravičljiv: iz stoglave dvorane KUDa France Prešeren, kjer je habitirala do zdaj, se letos seli v samo srce slovenske hohkulture, Cankarjev dom, natančneje Linhartovo dvorano, ki sprejme tam okoli šeststoglavo množico. Če bi imela dvorana 66 sedežev več, bi nas z obiskom najbrž počastili tudi Lordi, ampak ker so bili načrtovalci prostora premalo poganski, se to ne bo zgodilo. (Je pa res, da število prostih mest kopni in z nakupom vstopnice ne velja odlašati do zadnjega.)

Kdo so nastopajoči?

Pogled na glasovalni listek, priobčen kak palec niže, razkriva imena, ki jih ne poznajo niti največji poznavalci glasbene scene. Se pravi, da je situacija povsem ista kot pri običajni evroviziji. Stilsko se sprehajajo od poprocka osemdesetih, prek uličnega rapa in kabareja, pa vse do kantavtorskih popevk in pop opere.

Za plejado psevdonimov pa stoji trdno okostje Narobova z gosti, ki jim pomagamo s svojim pevskim (ne)znanjem. Več o nas tukajle:

Kako ugotoviti, če je Improvizija to, po čemer koprni vaše srce?

Najlažje tako, da se v sredo ob 20.30 oglasite v CDju in preverite sami, sicer pa je večer glasbenih improvizacij namenjen tako tistim, ki so nori na evrovizijo in bi se radi nasmejali parodiji nanjo, kot tistim, ki evrovizije organsko ne prenesejo, bi se pa radi nasmejali parodiji nanjo. Pretiranega kiča, duhovitih besedil in zabavne glasbe ne bo manjkalo.

Za pokušino pa še kratek promo spot s posnetki predlanske Improvizije (posnetki lanske so izgini neznano kam).

http://www.youtube.com/watch?v=BD8YWV6XjKA