Polžaste stopnice so se leno vile proti vrhu zvonika. Počasne a trdne stopinje so zamolklo odmevale od sten prepredenih s pajčevinami. Okorna postava, ki jih je povzročala, se je z desnico naslonila na steno in hropeče zakašljala. Jetika je zahtevala svoj dolg in kašlju je sledilo zateglo piskanje iz pljuč, ki bi se po jakosti [...]
Njega dni, pred kakim letom in pol, je Jokerju ponagajal tiskarski škrat in pod štorijo, ki jo je spisal Nejc Gazvoda, ruknil moje ime oz. vzdevek. Tako se je v naslednji številki računalniškega zabavnika pojavila pričujoča zgodba, ki je opravičila podlo dejanje papirniškega pritlikavca. Naj se torej pripoved prične:
Živčni koraki so v skromni podstrešni čumnati [...]
»Kontrola vozovnic. Smem videti vašo, prosim?«
Zgubani coprnik se je zbegano prebudil iz poldremeža, med katerim mu je po kinkajoči koščeni koničasti bradi spolzel tanek tok goste od tobaka zamazane sline. Mežikajoče se je zastrmel v sprevodnika, ki je s konico okovanega škornja tja v en dan udarjal v trhel trinožnik, na katerem je čemel starec [...]
Ki pa niti pod razno ni Režiserjev rez. Je le postaja na poti do končne zgodbe, ki sem jo objavil minuli teden. Glavni junak mi je namreč prirasel k srcu in nekje globoko v sebi sem želel, da mu uspe. Kot je rekel Nered v komadu Crni sin – Zgodba bi lahko krenila tudi [...]
ponedeljek, 9. junij
Oprosti, ker sem za kak mesec pozabil nate, dragi dnevnik. Ne vem kje naj začnem, saj sploh ne vem, kje se me drži glava. No ja, to sem omenil bolj figurativno, saj jo dejansko imam na ramenih, za razliko od tistega ubožca, ki sem ga ponoči moral izkopati iz svežega groba na vaškem [...]
Veter je klišejsko gnal temne oblake na kup in nekje v gori je osamljen volk zateglo zavijal otožno melodijo, ki je v poslušalcih vzbujala še večje nelagodje, kot ga bo čez stoletje spisana popevka z volkovim žlahtnikom v naslovni vlogi. Strele so pobezljano švigale proti tlom in potrebovale so dobro koncentracijo, da ne bi [...]
»Kaj mi poje ptičica,
ptičica sinička?
Vrž češarek mu v glavo
pa po tleh telebnil bo.
Grozne zombijske pošasti
z nami vkup ne pojdejo!«
V svežem prebujajočem se jutru se je med gorami razlegala pesem, ki jo je sem ter tja zmotilo smrkanje in odsekano hlipanje Mojce, ki še vedno ni mogla verjeti, da so nečloveški Bedanci poslali Rožleta rakom žvižgat. [...]
»Ovbe, Kekec, po nas je!« je preplašeno vzkliknil Rožle in odskočil. Pri tem je iz desnice izpustil šibo, da je na pol pečen storž mlečne koruze padel v žerjavico ter dvignil oblak isker in pepela.
»Daj no, Rožle, ne bodi no taka prismoda. Zaradi ene zažgane koruze pa že ne bomo konca vzeli,« se mu je [...]
Planjavo pred gozdom so prekrivale jutranje meglice, ki so se dvigale iz mimobežečega potočka. Zvezda jutranjica je nemo motrila zaspano pokrajino in vdano v usodo čakala, da jo zaslepi sonce, ki se še ni prikazalo izza obzorja. Skozi predzorni somrak se je občasno zaslišalo ukanje sov ter počasno plahutanje njihovih težkih kril, ko so se [...]
Gənk se je zadovoljno namuznil. Uspelo mu je zatlačiti šop živalskih dlak v tanko koščico, ki mu je ostala od zajtrka. Najraje bi se lopnil po čelu, ker se tega ni spomnil že prej. Zemeljska barvila, ki jih je pomešal z živalskimi maščobami, so se lepo oprijemala sten domače votline, a kaj, ko so se [...]
