Špehšpilja

Poezija v gibanju oz. kaj se pripeti, ko ugasnejo fotografovi reflektorji

Kokodajs je doumel neposreden namig, ki sem mu ga podal v komentarjih pod prejšnjo objavo, in zalaufal fotoštacuno. Znova je dokazal, da je vreden naziva poslovodja.

 

Ta vpis je bil objavljen v 6.08.2008 ob 13:15 in je zapisan v Druge škrabarije, Perje, Vesti brez vesti, Šegavi paberki. Komentarjem na to temo lahko sledis preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali sledite trackback z vaše strani.

5 komentarjev to “Poezija v gibanju oz. kaj se pripeti, ko ugasnejo fotografovi reflektorji”

1. Matija pravi:
   6. Avgust 2008 ob 13:27

   Sploh mi je všeč, kako se zemlja malo zatrese as you hit the ground :).

2. miha pravi:
   6. Avgust 2008 ob 18:22

   zdaj pa razumem, od kod vzrok tistega potresa zadnjič.

3. dare pravi:
   13. Avgust 2008 ob 01:31

   hahaha dobra fotostacuna

   nism sploh vedu da mas blog in pol naletim na blog in na to bombo od slike.. zakon

   gres pod fav definitivno

4. nevenka pravi:
   17. Avgust 2008 ob 09:10

   V teh časih bi morala pasti poezija na desno, ne na levo, sicer bo shujšala….he, he….

5. Murč pravi:
   25. Avgust 2008 ob 20:06

   Bravo stric B. :)))

Komentiraj