Špehšpilja

He was a b-boy and good at his job.

Malo je režiserjev, ki bi si upali postaviti Lorenza Lamasa, bolj znanega kot Odpadnika, v plesni film. V film, ki je več kot le plesni. V film, ki govori o prijateljstvu, spoštovanju in kreativnosti. Film, ki v slabi uri in pol povzame celotno zgodovino glasbene industrije. In uspe. Biser, ki bi moral pobrati oskarje namesto Amadeusa. Kajti Amadeus je film o eni sami umrli glasbeni legendi, Body Rock pa o vseh.

Chilly (Lamas) je član b-boy skupine Body Rock Crew, ki si želi uspeti v svetu šovbiznisa. Brejker, grafitar in reper, ki bi rad popeljal sebe in prijatelje na višji nivo. Body Rock so na ulici sicer večji kot Elvis. Večji kot Rolling Stones, celo večji kot sami Beatlesi, a radi bi še višje, v svet dragih in bleščečih klubov in pogodb z založbami. Tu vskoči “the man” Terrence, ki bi lahko pomenil pot k zvezdam, a se namesto za Briana Epsteina izkaže za Yoko Ono in povzroči razdor v crewju, ko najame samo Chillyja. Ta se mora odločiti, ali je za ceno slave pripravljen žrtvovati prijatelje in dekle.

Zgodba je polna nesmrtnih referenc. Ples UV-okostnjakov nas spomni na hrastoveljski Mrtvaški ples in minljivost človeka. Odpiranje vrat velikanskega ghetto blasterja na odru spomni na Bližnja srečanja tretje vrste in nas opomni, da v vesolju nismo sami. Ples na ulici nas spomni, da je Poletje v školjki možno tudi brez poletja in brez školjke in v nas vzbudi sočutje do otrok, ki ne morejo na morje. Koreografija z baloni v živalskem vrtu spomni na Gorile v megli in Levjega kralja in nas opominja, da si živali zaslužijo svobodo. Producent, ki trademarka ime Body Rock brez članov skupine, nas spomni na Zeitgeist in opomni, da je Microsoft glavni satan sodobne družbe.

Potem pa je tu še Chilly. Chilly je moški, ki ostane moški tudi ko mu v stilu Björk in Helene Blagne za nastop na obraz nadanejo kristale svarowski. Moški, ki ga ni strah vstopiti v gej klub in moški, ki si upa rukniti ostarelega producenta na gobec, ko ga ta hoče poljubiti. Za povrh vsega pa je še moški, ki si upa kazati neobrite podpazduhe.

Vse skupaj kulminira v finalu, ko se občinstvo odloči za iskrene, čiste in nedolžne Body Rock, perverzni mogotec pa ostane sam, osramočen in postaran.

Samo fim, ki je nastal v letu Velikega brata, lahko pokaže, kako se mu upreti.

Ocena: 10/10.

 

Ta vpis je bil objavljen v Petek, 16. maj 2008 ob 13:06 in je zapisan v Vesti brez vesti, Šegavi paberki, Druge škrabarije, Perje, Naključne pisarije. Komentarjem na to temo lahko sledis preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali sledite trackback z vaše strani.